|
Okrajni sodnik Aleksaner Šmid ima prevelike težave z razumevanjem sojenja na podlagi ustave in zakonov in ni sposoben izdati niti sodbe, ki bi imela podlago v zakonu, kaj šele, da bi razumel izvršbo, zato ni pričakovati, da bi lahko ustavil izvršbo terjatve na premičnine dolžnika, ki ne živi na naslovu izvrševanja.
Vročilnica št. VL 189829/2011-2821 z dne 24.07.2012, nasloveljena na Tomaža Trčka, ni pravni akt, kar pomeni, da ne more biti predmet izvrševanja. Glede na navedeno grožnje izvršitelja Marjana Hojsa, ki je dvorni izvršitelj slovenskih sodišč, pred nasilnim vstopom v stanovanje in odvzemom lastnine, najdene v stanovanju na naslovu, ne morejo biti povezane z vročilnico.
Na podlagi določbe 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (seznam dolžnikovega premoženja) je dolžnik v primeru, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, dolžan na predlog upnika ali po oceni sodišča kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. O obveznosti dolžnika po predložitvi seznama svojega premoženja odloči sodišče z odredbo.V primeru, če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedi. Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil vabljen z vabilom, ki mu je bilo vročeno, ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu ZIZ. Sodišče lahko ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja, in če dolžnik tega ne stori, ga lahko ponovno kaznuje z denarno kaznijo tako dolgo, dokler mu ne zmanjka moči in energije za pisanje kazni. Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje. Na podlagi 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (predmet izvršbe) predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve ne morejo biti stvari, ki niso v prometu, kar pomeni, da je izvršba na stvareh, ki jih dolžnik ne uporablja, v nasprotju z zgoraj citiranimi dolčbami zakona in zato nezakonita.
Na podlagi določbe 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Na dolžnikov predlog lahko sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišje izvršbo nadaljuje z naslednjim izvršilnim sredstvom ozirom s naslednjimi predmeti. Sodišče lahko na predlog upnika do konca izvršilnega postopka poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov izvršbe še z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Sodišče lahko na predlog dolžnika določi drugo sredstvo za izvršbo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Zoper sklep o zavrnitvi predloga dolžnika ni pritožbe. Na podlagi določbe 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, to je na podlagi zakona Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani na Kotnikovi 5, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih o izvršbi, kar vse pomeni, da je odločanje okrajnega sodnika Izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani Aleksandra Šmida, ki ni pristojen za odločanje o predmetih izvršbe, v nasprotju s pristojnostjo na podlagi citiranega 35. člena ZIZ in zato nezakonito.
Izvršitelj ima lahko na podlagi določbe 294. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju enega namestnika, ki mora izpolnjevati pogoje za izvršitelja iz 1. do 7. točke prvega odstavka 281. člena zakona in je imenovan za namestnika izvršitelja. Glede na to, da sta izvršbo opravljali dve osebi, zaposleni pri izvršitelju, navedeno pomeni, da vsaj ena oseba ni bila namestnik izvršitelja in da ni imela pooblastila za izvršbo na podlagi zakona. Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli osebe, ki izpolnujejo pogoj za pomočnika izvršitelja in so vpisane v evidneco iz 295. člena zakona. Pomočnik izvršitelja deluje v imenu in za račun izvršitelja, ki odgovarja za morebitno škodo in pri svojem delu ni samostojen, kar vse pomeni, da je tovrstna izvršba pečice in hladilnika na naslovu Podpeč 52, ki ni predmet izvršbe na podlagi zakona, sve oseb, zaposlenih pri izvršitelju Marjanu Hojsu, v nasprotju s citrano zakonsko določbo in zato nezakonito.
Odgovor na prošnjo sodniku Aleksandru Šmidu, ki ne razume zakona, na podlagi katerega odloča, je zato lahko samo: naj ne vodi izvršilnega postopka in naj takoj odstopi s sijajnega položaja sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga zaseda, preden bo nagrajen z imenovanjem v višjega sodnika in preden bo s svojo nesposobnostjo in pokvarjenostjo uničil še kakega dolžnika, ki to ni.
|
|
|
tehnicnosvetovanje.com/userdata/docs/tehnicno/Odziv na članek oziroma zahteva za popravek objavljenega besedila na vaši spletni strani(1).pdf
Carinska uprava, ki z okoli 2.000 zaposlenimi obremenjuje proračun z 250 milijoni EUR letno, čeprav je Slovenija že pred 4 leti odpravila nadzor na kopenskih, pomorskih in zračnih mejah z ostalimi članicami EU, si je v strahu pred pomanjaknjem dela našla pristojnosti po Zakonu o prekrških, ki carine sploh ne omenja.
Na podlagi določbe 120. člena Ustave RS organzacijo državne uprave, katere del je Carinska uprava, nejene pristojnosti in prostojnosti njenih funkcionarjev določa zakon. Zakonska pristojnost, ki določa okvirje za oblastno delovanje državne uprave, pomeni pravico in dolžnost, odločiti o določeni upravni zadevi, ki je predmet državljanov. Pristojnost je lahko določena samo z zakonom, pomeni pa stvarno in krajevno pristojnost določenega državnega organa za odločanje o določeni upravni zadevi.
Na podlagi Zakona o carinski službi - ZCS-1 (Ur. l. RS, št. 56/99 in naslednji, ki ne smejo spremeniti pomena njegvih določb) so pristojnosti carinske službe omejene na carino (1. člen ZCS-1). Naloge carinske službe, ki so z Zakonom o carinski službi omejene na zbiranje, varstvo in zavarovanje osebnih podatkov, sklepanje delovnih razmerij in na carinske in trošarinske prekrške, opravlja Carinska uprava RS (2. člen ZCS-1). Na podlagi določbe 14. člena Zakona o carinski službi imajo pooblastila za odločanje carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez mejo na mejnih prehodih, opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo ter preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekršk, inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah ter vodi postopek za prekrške v zvezi s carino in izterjevalec, ki izvaja postopke izterjave carinskih dajatev (15. člen ZCS-1). Glede na citirano zakonsko določbo so upravni sklepi Milivoja Noviča, direktorja Carinskega urada Sežana in Slavka Horvata, direktorja Carinskega urada Murska Sobota, ki nimata pooblastila za odločanje na podlagi Zakona o carinskih službi (15. člen ZCS-1) in ki ne izpolnjujeta pogojev za upravno odločanje na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (28.- 32. člen ZUP), nezakoniti.
Vsak davčni postopek je vezan na davčno številko, ki je davčna tajnost (15. člen ZDavP-2). Navedeno pomeni, da davčnega postopka ni mogoče izvesti brez davčne številke iz razloga, ker davčna obveznost na podlagi zakona ni nastala. Na podlagi določbe 70. in 71. člena Zakona o davčnem postoku - ZDavP-2 (Ur. l. RS, št. 117/2006 in naslednji) v zvezi s stvarno in krajevno pristojnostjo za odločanje v davčnem postopku je za odločanje v davčnem postopku na prvi stonji pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register z davčno številko oziroma v primeru, če zavezanec za davek ni vpisan v davčni register oziroma če nima davčne številke, davčni urad, na območju katerega je nastala oziroma bi lahko nastala davčna obveznost. Glede na to, da je opomin pred davčno izvršbo plačilnega naloga organa, ki ni predlagatelj davčne izvršbe na podlagi zakona in ki ni izvršljiv, Milivoja Noviča, direktorja Carinskega urada Sežana in Slavka Horvata, direktorja Carinskega urada Murska Sobota, ki nimata pooblastila za odločanje na podlagi zakona in ki ne izpolnjujeta zakonskih pogojev za upravno odločanje, ne vsebuje davčne številke, navedeno pomeni, da davčna obveznost na podlagi zakona ni nastala. Davčna številka davčnega zavezanca, ki ni zavezanec za davek iz naslova carine, zaradi česar Carinski uradi, ki niso pristojni za izvajanje davčne izvršbe plačilnih nalogov na podlagi zakona, davčnih številk državljanov ne posedujejo, naveden v sklepu o izvršbi Milivoja Noviča, direktorja Carinskega urada Sežana in Slavka Horvata, direktorja Carinskega urad Murska Sobota, ki nimata pooblastila za odločanje o davčni izvršbi, je pridobljena v nasprotju z zakonom (34. do 65. člen ZCS-1 in 15. do 39. člen ZDavP-2), kar vse pomeni, da je sklep o davčni izvršbi direktorja carinskega ureda, ki ni prisotjen za njegovo izdajo in ki ni izvršljiv, nezakonit.
Postopek davčne izvršbe je določen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji). Na podlagi določb 17. do 40. člena ZIZ je izvršilni naslov pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, kar pomeni, da je izvršba sklepa o davčni izvršbi Milivoja Noviča, direktorja Carinskega urada Sežana in Slavka Horvata, direktorja Carinskega urada Murska Sobota, ki nimata pooblastil za odločanje in ne izpolnjujeta zakonskih pogojev za upravno odločanje na podalgi zakona, ki ni pravnomočen, kar pomeni, da ne more biti izvršljiv, neazkonita. Plačilni nalog, ki jih veselo izvršujeta imenovana direktorja, niso izvršljivi, ker niso pravnomočni. Zoper plačilni nalog je bil vsakokrat vložen ugovor, s katerim je bil plačilni nalog razveljavljen, kar pomeni, da plačilni nalog ni izvršljiv na podlagi 57.a člena Zakona o prekrških - ZP-1 (ugovor zoper plačilni nalog) oziroma na podlagi 35. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 (postopek izterjave neplačane sodne takse) in zaradi česar je potrdilo o njegovi pravnomočnosti in izvršljivosti nezakonito.
Glede na vse navedeno sem zoper vse sklepe o izvršbi Carinskih uradov, ki niso pravnomočni, niti izvršljivi, zaradi česar so nezakoniti, vložila nasprotno izvršbo za izterjan znesek vključno s stroški in obrestmi, ki so vsi pravnomočni iz razloga, ker Državno pravobranilstvo, ki na podlagi zakona zastopa Carinsko upravo po uradni dolžnosti, sklepu o izvršbi ni ugovarjalo in so bili ali še bodo izvršeni.
Na podlagi člena 3(2) PDEU, ki določa, da "Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole zunanjih meja, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb", člena 8 PDEU o boju proti neenakosti, člena 15(3) PDEU o pravici do dostopa do dokumentov inštitucij, člena 16 PDEU o varstvu osebnih podatkov in členov 18 do 25 PDEU o nediskriminaciji in državljanstvu EU, je Carinska uprava Republike Slovenie dolžna svojim državljanom zagotavljati pravno varnost, za kar je bogato plačana iz proračuna, zato bom zoper Republiko Slovenijo in zoper Carinsko upravo vložila tožbo pri Evropsksem sodišču zaradi neizpolnjevanja določb PDEU.
|
|
tehnicnosvetovanje.com/userdata/docs/tehnicno/Sodba Pd 168-2011 z dne 15-03-12.pdf
Delovno in socialno sodišče v Kranju je v senatu okrožne sodnice svetnice Darinke Pučnik in porotnikov Bora Rozmana in Marije Avman, ki nista sodnika in najverjetnege tudi ne vesta, katere pogoje bi morala izpolnjevati za sodnika, odločilo, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas 23 mesecev, ki je na podlagi zakona ni mogoče odpovedati, razveljavi in da delovno razmerje, ki je prenehalo zaradi negativne ocene poskusnega dela, ki ni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni prenehalo.
Predsednik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik, ki na podlagi zakona ni pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi na Okrajnem sodišču v Radovljici, je s tožečo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1.2.2011 do 31.12.2012 za delovno mesto sodne zapisnikarice z dvomesečnim poskusnim delom, ki ni podlaga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ki je že sklenjeno s pogodbo z dne 27.1.2011, ki je veljavna. Ob izteku dvomesečnega poskusnega dela, ki se ni izteklo dva meseca po sklenitvi pogodbe, je komisija za spremljanje poskusnega dela, ki nima podlage v zakonu, v oceni poskusnega dela z dne 25.3.2011, ki nima podlage v zakonu, ocenila, da se poskusno delo, ki ga na podlagi zakona ni mogoče podaljšati, podaljša še za dva meseca. Na podlagi mnenja komisije je predsednik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik izdal odredbo št. Su 210100-15/2011-18 z dne 29.3.2011, ki nima podlage v zakonu, o podaljšanju poskusnega dela do 31.5.2011 . Ocena komisije o podaljšanju poskusnega dela še za dva meseca, ki ni predmet ocene poskusnega dela in nima podlage v zakonu, ki jo je komisija sprejela na podlagi mnenja, da se v dveh mesecih ni dalo v celoti preveriti znanj in sposobnosti, ki so potrebna za nemoteno opravljanje dela sodne zapisnikarice, zaradi česar pričakujejo, da bo potrebna znanja pridobila v naslednjih dveh mesecih, nima podlage v zakonu, zaradi česar je v celoti nepravilno in nezakonito. Delovno mesto zapisnikarice, na katero je bila tožeča stranka sprejeta, je tipkanje, zato ni jasno, na kateri materialnopravni podlagi, ki zagotovo nima podlage v zakonu, je komisija dne 25.5.2011 izdelala negativno oceno poskusnega dela št. Su 2110100-1/2011, ki zagotovo nima podlage v zakonu, na podlagi katere je predsednik Okrožnega sodišča v Kranju tožeči sranki izdal sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas na delovno mesto sodne zapisnikarice, iz razloga negativne ocene štirimesečnega poskusnega dela.
Na podlagi 54. člena Zakona o javnih uslužbencih se delovno razmerje javnega uslužbenca sklene za nedoločen čas, kar vse pomeni, da pogodba o zaposlitvi za določen čas 23 mesecev, ki jo je sklenil predsednik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik, nima podlage v zakonu, zaradi česar je nezakonita, kar pomeni, da slovenski sodniki ne razumejo načela zakonitosti. V nasprotju z ugotovitvijo predsednice senata Darinke Pučnik Zakon o javnih uslužbencih v 67. členu (poskusno delo in predhodni preizkus usposobljenosti) določa, da se za strokovno-tehnična delovna mesta preizkus usposobljenosti opravi pred sklenitvijo delovnega razmerja (prvi odstavek 67. člena ZJU). Predstojnik lahko odloči, da se delovno razmerje sklene pod pogojem, da javni uslužbenec uspešno opravi poskusno delo, ki lahko traja največ šest mesecev (drugi ostavek 67. člena ZJU). V primeru neuspešno opravljenga poskusnega dela se uporabljjajo določbe XIX. poglavja ZJU o posledicah ugotovitve nesposobnosti (tretji odstavek 67. člena ZJU), ki je bilo razveljavljeno, kar pomeni, da je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas 23 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom v nasprotju s citirano zakonsko določbo in zato nezakonita
Obrazložitev sodbe, v kateri se predsednica senata Darinka Pučnik sklicuje na določbo drugega odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih v zvezi s trajanjem poskusnega dela, ki ga mora javni uslužbenec opraviti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, nima podalge v zakonu. Določba drugega odstavka 125. člena ZDR v zvezi s trajanjem poskusnega dela, ki določa, da lahko poskusno delo traja največ šest mesecev, je po dolžini enaka določbi drugega odstavka 67. člena ZJU, in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela, se nanaša na podaljšanje poskusnega dela na več kot šest mesecev, kar pomeni, da predsednica senata Darinka Pučnik ne razume določb zakonov, na katere se sklicuje. Predsednik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik ni kršil pogodbe o sklenitvi delovnega razmerja, ki je ni mogoče kršiti, temveč je kršil zakon, ker je javni uslužbenki odpovedal pogodbo o zaposlitvi na podlagi ocene poskusnega dela (četrti odstavek 125. člena ZDR), ki ni podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakona iz razloga, ker mora biti poskusno delo opravljeno pred njeno sklenitvijo (prvi odstvek 67. člena ZJU). Šlo je torej za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR, ki ni materialnopravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu na podlagi Zakona o javnih uslužbencih, ki je ni mogoče odpovedati iz razloga negativne ocene poskusnega dela na podlagi prvega odstavka 67. člena ZJU, kar pomeni, da je v celoti nepravilna in nezakonita.
Negativna ocena poskusnega dela sodne zapisnikarce, ki ni določeno v zakonu, je nezakonita. Sodna zapisničarka zapisuje, kar pomeni, da je sklicevanje državne pravobranilke, ki za stopa predsednika Okrožnega sodiošča v Kranju, na podaljšanje poskusega dela, s čemer je bila sodni zapisnikarci dana možnost, da se izkaže, nezakonita. Prav tako je popolnoma brezpredmetno sklicevanje državne pravobranilke na domnevno nenatančnost in nepravilnost izvrševanja sodb, ki niso predmet izvrševanja sodne zapisnikarice, na njeno konfliktnost in nespoštovanje dogovorjenega delovnega časa, ki ni predmet dogovora, na mnenja, e-pošto in uradni zaznamek komisije, ki ni pravni akt in nima znanega pravnega učinka.
Poskusno delo javnega uslužbenca nima materialnopravne podlage v Zakonu o delovnih razmerjih. Na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o javnih uslužbencih mora biti poskusno delo opravljeno pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, kar vse pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu v celoti nepravilna in nezakonita. S sklenitvijo pogodbe za določen čas je sklenjena pogodba za določen čas in ni podana pravna domneva o skleniti pogodbe za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu, ki ni bilo pogoj za sklenitev že sklenjene pogodbe. Sodišče je čas poskusne dobe podaljšalo v skladu z zakonom (drugi odstavek 67. člen ZJU), za kar ne potrebuje soglasja javne uslužbenke. Ravnanje sodišča ni bilo v nasprotju s sklenjeno pogodbo, ki ni predmet kršitve, temveč je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. Zakon o delovnih razmerjih v zvezi s podaljšanjem poskusnega dela za več kot šest mesecev, ki ni zaradi koristi delavca, ni predmet poskusnega dela javnega uslužbenca, kar vse pomeni, da je zakonska določba predsednici senata Darinki Pučnik niti slučajno ni jasna in jo predsednica senata Darinka Pučnik na srečo javne uslužbenke razlaga napačno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas s poskusnim delom dva meseca, ki je bila javni uslužbenki odpovedana iz razloga negativne ocene poskusnega dela, je nezakonita zato, ker je v nasprotju z določbo prvega odstavka 67. člena ZJU, ki določa, da mora biti poskusno delo opravljeno pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Pogodbeno dogovorjena doba po pogodbi, sklenjeni do 31.12.2012, se še ni iztekla, sicer predsednica senata Darinka Pučnik javne uslužbenke ne bi mogla vrniti na delo z dnem 1.6.2011 in ji prisoditi vseh pravic od 13.7.2011, kot da je delala.
Glede na nesposobnost in neznanje predsednice senata, okrožne sodnice Darinke Pučnik, ki ji gre vsa zahvala za uspeh javne uslužbenke v tej tožbeni zadevi, menim, da odvetniku ne gre pripisovati posebnih zaslug. Naj bo zato dovolj, da je omenjen v sodbi.
|
|
|
